Stanovanjska problematika

Slovenija se sooča z zelo slabim stanjem na področju stanovanjske preskrbe. Ker je bilo v zadnjih 30 letih zgrajenih občutno premalo stanovanj, so njihove cene, kljub starosti in pomanjkljivostim visoke, kar se še posebej pozna v mestih. Področje stanovanjske preskrbe je prav tako izrazito podfinancirano, saj je bilo v preteklih letih zanj namenjenih le okoli 0,04 % letnega proračuna, medtem ko je povprečje EU 0,54 %, povprečje držav zahodne Evrope pa približno 1%. 

Slabo stanje še posebej negativno vpliva na mlade, ki so hkrati podvrženi še precej nestabilni situaciji na trgu dela. Predvsem redna in stabilna zaposlitev ter primerna rešitev stanovanjskega vprašanja sta glavna pogoja samostojnega in kakovostnega življenja. 

Raziskave kažejo, da se mladi v Sloveniji vse pozneje odselijo od staršev. V Evropski Uniji smo sedaj že drugi po odstotku mladih med 18. In 34. letom, ki še vedno bivajo pri starših (to pomeni kar 68% te generacije). Mladi, ki pa so se odselili od staršev, večinoma živijo v stanovanju, ki je v lasti staršev, sledi najem, šele nato lastništvo stanovanja. Mlade generacije bistveno težje dostopajo do stanovanj, kot so generacije pred njimi. Stanovanjski položaj mladih je skoraj popolnoma odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj predvsem tisti, ki prihajajo iz premožnejših družin. Povprečnemu zaposlenemu mlademu posamezniku po njihovi oceni tudi ni omogočen dostojni najem ali nakup stanovanja. Pri nas je ta težava tako očitna, da se veliko mladih družin od svojih staršev ne odseli vse do srednjih let. Tako v enodružinskih hišah pogosto živijo kar dve generaciji oziroma družini. Seveda je to stresno tako za mlade, ki si ustvarjajo svojo lastno družino, kakor tudi za starše, ki so kar naenkrat razpeti med dvema vlogama – biti hkrati starši in stari starši (če so v družini že vnuki). Mlade družine za zdrav razvoj in napredek vsekakor potrebujejo svoj prostor.   

Raziskave kažejo, da se mladi prej preselijo od doma, če je v državi večji najemni sektor. Slovenija spada med države z izrazito majhnim najemnim sektorjem, in sicer tako profitnim kot neprofitnim, kar torej za mlade pomeni manj priložnosti za prehod v samostojno stanovanje in težji prehod v osamosvojitev.

Negotovost glede dolgoročnega bivanja in visoki stroški onemogočajo oblikovanje doma, navezovanje stikov z okolico in slabo vplivajo na splošno družbeno blaginjo. Prav tako otežujejo načrtovanje kariere in oblikovanje gospodinjstva. Še več, visoke cene stanovanj, neurejen najemni trg in negotovost bivanja prispevajo k povečevanju neenakosti, krepijo izkoriščanje in izključenost ter so podlaga za mnoge druge družbene probleme. Zaradi tega je vprašanje stanovanjske preskrbe ključno družbeno in politično vprašanje, saj načini zagotavljanja stanovanj temeljno vplivajo na kakovost življenja ljudi.

Centralizacija države

O nujni decentralizaciji države je govora že dolgo časa. Podatki potrjujejo, da dlje, kot se o tem pogovarjamo, bolj je država centralizirana. To dokazujejo ceste proti Ljubljani, kjer se vsako jutro gnete več kot 200 tisoč vozil. Skoraj 30 odstotkov vseh delovnih mest v državi se nahaja v Ljubljani. S takim tempom bo v prestolnici kmalu več delovnih mest, kot je v njej prebivalcev. 

Dejstvo je, da se z enako težavo, kako v svojo občino pripeljati delovna mesta in ohraniti tista, ki so že, ukvarjajo domala vsi župani, ki že leta opozarjajo, da je decentralizacija nujna.

Po podatkih GZS (Gospodarska Zbornica Slovenije) v Sloveniji v povprečju polovica delovno aktivnega prebivalstva dela v drugi občini, kot prebiva.

Centralizacija pa ni povezana samo z delovnimi mesti. Ogromno število mladih, ki odhajajo na študij v večja mesta, se po končanju le tega ne vrne domov v svoj prejšnji kraj bivanja, pač pa si življenje uredijo v kraju študija, kar pa je največkrat veliko mesto, kjer so možnosti nastanitve dražje in tako mladim težje dostopne. S primerno in relativno ugodno rešitvijo stanovanjske problematike za mlade v domačem kraju, bi bila marsikatera mlada družina pripravljena na vrnitev v svoj kraj, ob tem pa bi gospodarstvo v tistem kraju dobilo prepotrebne izobražene in usposobljene mlade kadre za delo. S tem bi v manjše kraje pritegnili tudi dobršen del gospodarstva, ki se gnete v, ali v neposredni okolici večjih krajev. 

Beg možganov

Slovenski emigranti so precej izobraženi. Najpogosteje se iz Slovenije izseljujejo mladi, z dokončano srednješolsko ali visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo. Ker precejšen delež slovenskih emigrantov predstavlja visoko izobražena delovna sila, se v zvezi z odselitvami pogosto govori o begu možganov. Beg možganov je proces, v katerem določena država »prepusti« najbolj izobražene delavce neki drugi državi, kar za izvorno državo predstavlja izgubo. Visoko izobraženi preseljeni posamezniki posledično nudijo svoje znanje tuji državi (njenemu gospodarstvu, družbi), ki tako pridobi številne koristi. 

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se vsako leto v tujino odseli približno osem tisoč Slovencev. V povprečju se odločajo za odhod v tujino med 25 in 34 letom.

Globalno gledano se beg možganov pogosto začne s preseljevanjem izobraženih mladih iz podeželja v urbana središča znotraj lastne države, nadaljuje pa se s preseljevanjem mladih v neko drugo državo, velikokrat zaradi boljše izobrazbe in boljših zaposlitvenih možnosti. 

Ideja

Glede na vse zgoraj opisano, ponujamo rešitev stanovanjske problematike za mlade družine, predvsem za družine, ki jih občina želi zadržati doma oziroma pritegniti od drugod.

Občina podari zazidljivo zemljišče, ki se ga uredi in komunalno opremi. Po potrebi se vključi lokalno gospodarstvo, državni oziroma evropski razpisi ipd. Na zemljišču se zgradi večje število hiš, manjše kvadrature (cca. 85m2) za katere se pridobi zasebnega investitorja ali stanovanjski sklad Republike Slovenije z vnaprejšnjim dogovorom o prodajni ceni, tako da je končna nakupna cena za mlado družino čim nižja. Mlade družine izbere občina po svojih željah oziroma ključu, glede na potrebe, ki jih imajo.

S tem se rešuje prvi stanovanjski problem mlade družine, za katero je tudi manjša, posledično cenejša, enota povsem primerno bivalno okolje